Božič prihaja!
V tem prazničnem času spremenite svoj dom v topel kraj, poln ljubezni in božičnega duha!
V katoliškem izročilu božični čas ni navaden praznik, temveč veselo in sveto obdobje v katerem se praznuje božje učlovečenje – rojstvo Jezusa Kristusa.
25. december velja poleg velike noči za enega najpomembnejših dni v katoliškem cerkvenem letu, Božični čas pa zaznamujejo veliko praznično veselje, obdarovanje in različni stoletja stari duhovni in kulturni običaji.
Zgodovina katoliške Božične tradicije
Zgodovina praznovanja Božiča se začne v Rimskem imperiju, v času prvega krščanskega cesarja Konstantina I. Velikega (4. stoletje).
Datum 25. december je sprejet kot datum Kristusovega rojstva ker so v predkrščanskem Rimu takrat praznovali zimski solsticij oziroma »rojstvo sonca«. Ta datum je tudi natanko 9 mesecev od 25. marca, ki je bil takrat dan začetka pomladi, veljal pa je tudi za datum Jezusovega spočetja in obletnico stvarjenja sveta.
Poleg samega datuma so poganski običaji vplivali tudi na enega najbolj prepoznavnih božičnih simbolov – božično drevo, ki ima svoje korenine v praznovanju zimskega solsticija med predkrščanskimi evropskimi kulturami. Danes je simbol življenja in Jezusove luči v temi.
Običaj obdarovanja se zgleduje po zgodbi o treh modreci ki so prinesli darila novorojenemu Jezusu in je najverjetneje prisoten že od uvedbe Božiča kot praznika.
Božični okraski in adventni venček so bili popularizirani v 18. in 19. stoletju. V istem obdobju je nastalo veliko klasičnih prazničnih pesmi kot je "Tiha noč" kot tudi sodobna božična večerja.
Adventni čas: priprava na katoliški Božič
Advent je štiritedensko obdobje pred samim Božičem ki ima namen duhovne priprave na Kristusov prihod. Takšna priprava vključuje molitev, spoved in odpoved (Božični post). Je tudi spodbuda da smo radodarni in pomagamo drugim ljudem.
Simbol adventa je venec s štirimi svečami. Na prvo adventno nedeljo prižgejo eno svečo, vsako naslednjo nedeljo pa še eno. Na Božič gorijo vse štiri adventne sveče.
Katoliški Božični post
Čeprav Cerkev tega uradno ne predpisuje je božični večer tradicionalno eden od cerkvenih dni ko se postijo oziroma vzdržijo jedi. To lahko vključuje izpuščanje zajtrka in večerje ali v primeru strogega posta – uživanje samo kruha in vode.
V tem primeru gre za »nemrso«, torej za vzdržanje od mesnih in mastnih jedi, zato se na božični večer običajno jedo ribe.
V katoliški tradiciji se post in celibat štejeta za "molitev telesa" in ju priporočajo na božični večer kot duhovno pripravo na Božič.
Vsekakor pa bodo božične jedi po njem zagotovo okusnejše!
Sveti Miklavž
Za likom Božička se skriva zgodba o svetniku iz 4. stoletja – sv. Miklavž.
Miklavž je bil škof v zahodni rimski Anatoliji in je bil znan po svojih dobrih delih in pomoči ljudem v stiski.
Blizu njega je živel reven oče s tremi hčerkami, bile so se pripravljene poročiti, a niso imele denarja za doto. Oče bi bil zato prisiljen prodati njihovo čast da bi zbral denar.
Ko je škof Miklavž izvedel za njegovo odločitev se je ponoči izmuznil in skozi okno vrgel vrečko z zlatniki. To je ponovil tudi po poroki prve hčerke.
Ko je oče že tretjič pričakoval denar se je odločil počakati dobrotnika da bi se mu javno zahvalil, vendar ga je Nikola videl in splezal na streho ter skozi dimnik vtaknil zlatnike. Končali so v nogavicah ki so se sušile nad kaminom.
Iz te zgodbe izhaja navada da so na dan sv. Miklavža 6. decembra otroci prejmejo darila ki jih zjutraj najdejo v nogavicah ali škornjih.
Božični okraski in okrasitev doma za Božič
Božični okraski so eden najpomembnejših običajev, saj opredeljujejo podobo sodobnega Božiča in v naše domove prinašajo topel praznični duh.
Vsak od teh okraskov ima svoj pomen v tradiciji katoliškega Božiča:
- Božično drevo – Čeprav je bil prvotno poganski zimski običaj je prinašanje drevesa v hišo v 16. stoletju postalo del krščanskega božičnega praznovanja. Simbolizira večno življenje, rojstvo in plodnost.
- Božične bunkice - Najzgodnejša drevesca so bila okrašena z jabolki in pečenimi, užitnimi okraski. Sčasoma jabolka postanejo steklene in kasneje plastične krogle. Simbolizirajo sadove drevesa življenja.
- Jaslice - Najzgodnejšo božično upodobitev Jezusovega rojstva je zgradil sv. Frančiška Asiškega v 13. stoletju, v votlini. Vključeval je jasli, živega osla in govedo ter novorojeno punčko. Po legendi je lutka začela jokati ko je sv. Frančišek jo je vzel v roke in slamica iz jame je postala zdravilna.
- Sveče – božične sveče simbolizirajo Jezusa Kristusa ki je »Luč v temi«.
- Angeli – veliko božičnih okraskov je v obliki angelov ki varujejo dom in družino
- Božične lučke – Izum elektrike je populariziral uporabo luči namesto sveč
- Zvezda - Zvezda na vrhu bora predstavlja zvezdo ki se je pojavila nad Betlehemom ob Jezusovem rojstvu
Božični obroki
Druženje in delitev hrane je pomemben vidik božičnega praznovanja, za nekatere pa tudi tisti del praznika ki se ga najbolj veseli.
Na božični večer ki je postni dan se običajno izogibajo mesnim jedem, zato se pogosto pripravljajo ribe, lignji in druge morske jedi.
Na sam Božič se ne kuha, tradicionalno pa se na božični večer pripravljajo božične jedi ki jih lahko jeste naslednja dva dni. Na primer na božični večer očistijo in marinirajo purana ki ga na božični dan šele dajo v pečico.
Ob peki se pripravijo tudi dolgotrajne priloge kot je francoska solata.
Nepogrešljiv del božične pojedine so sladice kot so oreščki in medenjaki.
Temnejše pecivo (z več čokolade, cimeta in drugih temnih začimb) se običajno pripravlja za Božič, svetlejše pa velja za Veliko Noč.
Polnočnica in petje katoliških Božičnih pesmi
Polnočna maša v katoliški liturgiji je maša sredi noči na božični večer v praznovanje prihoda Božiča. Je del tradicije ki sega v čas papeža Gregorja I. (590-604) in vključuje tri maše ki se obhajajo na Božični dan od katerih je prva na sporedu opolnoči.
Čeprav ni obvezna je polnočnica najbolj priljubljena Božična maša zaradi edinstvene vsebine in uvoda v božično praznovanje.
Obhajanje Božične maše je nepopolno brez tradicionalnih božičnih pesmi ki slavijo Jezusovo rojstvo.
Med najbolj priljubljenimi so:
- Veselite se ljudje,
- Vsem na Zemlji,
- Kyrie Eleison,
- Oznanjam vam veselje,
- Oh, pastirji
Božična darila in dobrodelnost
Vsi se veselimo božičnih daril, veselje pa nam prinaša tudi obdarovanje družine in prijateljev. Najlepše je videti odzive najmlajših družinskih članov ko na Božično jutro pod drevescem najdejo zavita darila.
Praznično obdarovanje ima svoje korenine v svetopisemskih časih: trije kralji so prišli z vzhoda da bi bili priča rojstvu Odrešenika in prinesli darove: zlato, kadilo in miro (žlahtno olje).
Ob Božiču se obdarujejo že od začetka njegovega praznovanja v 4. stoletju, kar sovpada tudi s časom sv. Miklavž.
Poleg družine je v prazničnem času lepo posvetiti pozornost tudi tistim ki pomoč najbolj potrebujejo. V adventnem času se verniki pogosto prostovoljno udeležijo in sodelujejo pri dobrodelnih dejavnostih v okviru duhovne priprave na Božič.
Katoliško Božično ulično vzdušje in javna praznovanja
Poleg domov praznični duh vsako Božično sezono pride tudi na mestne ulice. Od okraskov in lučk do adventnih stojnic s kuhanim vinom – to je čas ko mrzle zimske dni napolni praznična toplina.
Mestne in lokalne trge običajno krasijo javna drevesca, ulice pa sijejo zaradi množice svetilk na domovih in javne razsvetljave.
Poleg okrasitve so obvezni tudi adventni dogodki ki dajejo življenje mestom v ledu. Vključujejo različne ustvarjalne delavnice, ponudbo sezonskih uličnih dobrot, odprtje drsališča, glasbene programe in druge zimske čarovnije ki ustvarjajo edinstveno praznično vzdušje.
Katoliške Božične tradicije po vsej Sloveniji
Setev pšenice - Božično žito običajno sejemo na dan svete Barbare (4. decembra) in najkasneje do svete Lucije (13. decembra). K pšenici včasih postavijo eno ali dve jabolki in dve do tri sveče.
Božično žito hranijo do treh kraljev. Po izročilu lahko gostota in kakovost pšenice napovedujeta srečo v prihajajočem letu.
Božična darila - fantje in dekleta so si v znak ljubezni dajali jabolka (v severozahodni Hrvaški) ter vence iz suhega sadja in orehov.
Prižig božičnega drevesca - deblo (božično drevo) prižgemo na tabornem ognju ali v kaminu, ogenj pa podtaknemo s hrano in vinom. Kresni večer velja za zavetnika doma in družine, njegov prižig je nekakšen hišni blagoslov. Ta tradicija ima predkrščanske korenine in še vedno obstaja na Hrvaškem podeželju.
Kolenda - V primorskih krajih skupine mladeničev obiščejo hiše in pojejo posebne pesmi kolende ter so nagrajene s hrano (suho sadje, ocvrtki, šštipki) in domačim vinom. Pogosto so vključeni inštrumenti kot so harmonika, kitara in mandolina.
Prinašanje slame – slamo prinesemo v hišo in jo razgrnemo po tleh kot simbol Jezusovega skromnega rojstva.
Kinč - bogato okrašen venec iz vej iglavcev ki so ga obesili na strop sobe. Danes ga večinoma nadomešča božično drevo
Nedolžni otroci (Šibarjevo) - Dan nedolžnih otrok je 28. decembra ko se ljudje spominjajo otrok, ki jih je ubil kralj Herod v strahu da ga bo na prestolu zamenjal Jezus (imenovan kralj kraljev).
Na ta dan se ljudje z biči lotijo nepripravljenih sosedov in tako nastane boj z biči. V nekaterih regijah starši rahlo bičajo svoje otroke in jim nato dajo sladkarije.
Božične zgodbe
Božične zgodbe so pogosto povezane s toplino, družino, dajanjem in duhovnimi vrednotami.
Tukaj je nekaj priljubljenih Božičnih zgodb:
"Božična pesem" (A Christmas Carol) - Charles Dickens
Ta zgodba raziskuje preobrazbo Ebenezerja Scroogeja iz sebičnega starca v radodarnega človeka. Sporočilo je da prijaznost in razdajanje prinašata srečo in izpolnitev ter da za spremembo na bolje ni nikoli prepozno.
"Dekle z vžigalicami" - Hans Christian Andersen
Ta ganljiva zgodba spremlja revno dekle ki v hladni zimski noči poskuša prodati vžigalice. Šla je skozi vrsto srce parajočih izkušenj, a je na koncu našla tolažbo.
"Kako je Grinch ukradel Božič!" - Dr. Seuss
V tej klasični zgodbi skuša Grinch, čemerno bitje, ukrasti Božič Kdo iz Whovilla. Vendar spozna da je Božič več kot le darila in okraski, ter doživi duhovno preobrazbo.
Preberite pismo ki nam ga je poslal Grinch, tako da kliknete tukaj ali spodnjo sliko.
Katoliško Božično veselje za otroke
Božični čas je še posebej pomemben za naše najmlajše. Vsako leto se veselijo daril, pisanih okraskov in zabavnih aktivnosti v sklopu prazničnega dogajanja.
Nekatere božične dejavnosti s katerimi boste razveselili svojega otroka vključujejo:
- okras za bor,
- gledanje božičnih filmov,
- branje božičnih zgodb,
- priprava božičnih piškotov,
- na sankanje ali drsanje,
- otvoritev adventnega koledarja,
- petje božičnih pesmi.
Tradicija katoliškega Božiča v sodobnem kontekstu
Tradicionalni katoliški Božič je s prihodom sodobnega časa naletel na številne nove izzive ki so vplivali na njegovo današnjo obliko.
Verjetno največja sprememba je njegova komercializacija in vpliv materializma. Stari lokalni običaji počasi izumirajo in nadomestila jih je podoba Božiča kot jo vidimo v filmih in reklamah.
Vse več ljudi se ozira na materialno plat Božiča ki vključuje okraske, darila in pogostitev. Čeprav so tudi ti deli prazničnega praznovanja pomembni, ne smemo pozabiti zakaj sploh obstajajo – da nas približajo naši družini in širijo edinstven praznični duh.
Zaključek
Božič je poseben praznik, poln ljubezni in duhovnih vrednot ki ga praznujemo z družino. Tradicija katoliškega Božiča ima globoke korenine in bogato zgodovino obogateno z različnimi običaji, simboli in zgodbami ki nas spominjajo na pomen povezanosti, radodarnosti in duhovnosti.
Kljub izzivom sodobne družbe Božič ostaja čas ko se osredotočamo na temeljne vrednote ki ga delajo posebnega. To je čas ko se družine združijo, ko si delimo darila in začutimo toplino prazničnega duha.
V sodobnem kontekstu je pomembno ohraniti te vrednote in tradicijo prilagoditi novim načinom življenja. Božič nas spominja na pomen prijaznosti do drugih, pomoči tistim v stiski in razmišljanja o duhovnih vidikih našega življenja.
Navsezadnje, ne glede na to kako praznujemo Božič in kakšne so naše navade je pomembno občutiti veselje in ljubezen tega posebnega praznika ter širiti pozitivna čustva med ljudmi ki jih imamo radi, in po vsem svetu.
Pogosta vprašanja o katoliškem Božiču
Kako katoličani pripravljajo adventni venček?
Adventni venec je sestavljen iz 4 sveč, vsako nedeljo do Božiča pa se prižge nova ki simbolizira pripravo na Božič.
Kaj je namen božičnega posta?
V času božičnega posta se katoličani odrekajo nekaterim vrstam hrane in pijače, da bi se duhovno pripravili na božič in spomnili na asketski del krščanske vere.
Kako se praznuje Miklavž?
Goduje 6. decembra, na ta dan pa tradicionalno obdarujejo predvsem otroke in revne, katerih zavetnik je sveti Nikolaj.
Zakaj je polnočnica pomembna v katoliškem praznovanju Božiča?
Polnočnica predstavlja dobrodošlico Jezusovega rojstva in uradni začetek božiča. Pomeni luč, ki prihaja sredi teme.
Kakšno simboliko imajo božični okraski?
Tradicionalni božični okraski (drevesa, krogle, zvezde, zelenje, sveče ...) simbolizirajo svetlobo, upanje, večno življenje in plodnost/rojstvo.
