Maškarada, fašenk ali karneval je čas pred pustom v katerem prirejajo sprehode maškar, plese v nošah in maske. V letu 2023 bo pust v torek 21. februarja. Vendar se karnevali običajno začnejo 10 do 40 dni prej, odvisno od tega kje potekajo.
Kaj je fašenk
Po fašenku prihaja postni čas, to je obdobje štiridesetih dni pred veliko nočjo v katerem se verniki pripravljajo na veliko noč z opuščanjem nekaterih stvari ali dejavnosti. Postni čas je čas molitve, pokore in duhovne prenove običajno pa se začne s postno nedeljo in traja do velike noči.
Na podeželju so še naprej obstajali tradicionalni pustni obredi in običaji. V mestih pred pustnim torkom organizirajo kostumografije, domiselne dogodke na katerih se odrasli in otroci preoblečejo v različne like.
Fašenk je eden bolj veselih praznikov v letu, nas spodbuja da smo med praznovanjem nekdo drug, vsi pa vemo da je najlažje delati nagajivo kot nekdo drug. Otroci se te dni oblečejo v različne junake, like iz pravljic in pred hišami drugih pojejo različne primerne pesmice ter zahtevajo nekaj v zameno.
Na pustni torek je glavni junak tradicionalnih prireditev umetna lutka iz slame in starih oblačil. V Sloveniji to lutko imenujejo Fašnik, Krnjo, Pust ...
Fašenk simbolizira vse grdo, negativno in neprijetno kar se je ljudem zgodilo v zadnjem letu. Običaj je zažgati fašenka in simbolično uničiti zlo. Pustni torek je zadnji dan pred pepelnično sredo ali čisto sredo ki pomeni konec fašenka in začetek posta.
Fašenk je idealen čas da se z otroki pogovorite o njihovih strahovih. Ta pogovor boste imeli v varnem okolju vašega doma, v času ko lahko zdravite svojega otroka brez ovir, hitenja in nepredvidenih dogodkov. Pogovor naj traja toliko časa kot otrok potrebuje, med pogovorom pa ga vprašajte kako se imenuje njegova tesnoba naj jo opiše in pove kaj je v njej tako groznega. S svojim vedenjem in sporočili mu pomagajte da se okrepi pred tistim kar ga plaši ter da z močjo vašega znanja in podpore zmanjša in premaga svojo tesnobo. V vrtcu se v času fašenka oblikujejo različne maske, otroci prinašajo različne maske in kostume ki jih potem oblečejo in postanejo drugi ljudje.
Različne maske so izdelane z različnimi tehnikami in materiali. Predstavljena so bila umetnostna besedila o maškaradah v katerih se poje in pleše na temo maškaranih plesov. Razvijajo se znanja o ljudskih šegah in pomenu fašenka. To je čas med šalo, zabavo in veseljem.
Kaj pa vi jeste za pusta?
V Sloveniji so nekatere nacionalne jedi ki se običajno jedo med Pustom:
- Kurentov krožnik -Pustni čas je na Ptuju tudi čas domačih kolin. Kurentov krožnik, na katerem kraljujejo svinjska pečenka, krvavica ali pečenica, pražen krompir in zelje, združuje vso bogastvo tradicionalnih pustnih okusov.
- Domači krofi -Ptujski gostinci že desetletja ohranjajo tradicijo pečenja domačih pustnih krofov v času Kurentovanja. Izvrsten okus tega najbolj slastnega pustnega prigrizka se skriva predvsem v načinu priprave, ki pri večini ostaja dobro varovana skrivnost.
- Miške -Med sladko pustno trojico sodijo tudi miške. Priljubljeni sladici, ki jo v času pusta ponujajo ptujske kulinarične stojnice, se boste med sprehajanjem po mestu le stežka uprli.
- Pustni flancati -Naj bodo krhki ali kvašeni – prav nobeni vas ne bodo pustili ravnodušne. Flancati poleg krofov veljajo za eno najbolj priljubljenih pustnih sladic, za katero se po še tako obilnem kosilu vedno najde prostor.
- Kurentova juha -Izvirni recept za pripravo kurentove juhe je star več kot dvesto let, iz pozabe pa so ga ponovno obudile ptujske gostilne in restavracije. Polnost njenega okusa se skriva v številnih sestavinah, med katerimi po ptujski tradiciji ne smeta manjkati prekajeno meso in ribana kaša.
To je le nekaj primerov jedi ki se običajno jedo med pustom na Slovenskem. Med tem praznovanjem se pripravi veliko različnih jedi od katerih se razlikujejo glede na regijo in družinsko tradicijo.
Kje v Sloveniji poteka pustovanje?
Kurentovanje na Ptuju
Kurentovanje je tradicionalni pustni festival ki se odvija na Ptuju. Začetek pustnega časa je poseben in mističen dogodek ko se kurenti ki so oblečeni v tradicionalna ovčja oblačila in nosijo lesene kije z ježevimi kožami imenovane ježevke, z glasnim zvonjenjem začnejo odganjati zimo in zlo. Ptuj je mesto z bogato zgodovino, dediščino in kulturo, in Kurentovanje je eno izmed najbolj priljubljenih doživetij. Festival poteka 11 dni in privabi okoli 100.000 udeležencev. Lonely Planet ga je leta 2016 razglasil za 7. največji karneval na svetu. Leta 2017 je bil festival vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Kdo je kurent?
Kurent je tradicionalni pustni lik ki izvira iz Ptuja in Dravskega polja v Sloveniji. S svojim poskakovanjem in truščem ki ga zganja z velikimi kravjimi zvonci iz dežele odganja zimo in zlo, vanjo pa kliče pomlad in bogato letino. Kurent se opravi v ovčjo kožo, na glavi ima grozljivo masko, na nogah pa gamaše, okoli pasu pa ima pripete zvonce. Obstajata dve vrsti kurentov - pernati markovski in rogati haloški. V sprevodu jih pogosto spremlja vrag. Nekoč so se v to opravo preoblekli le neporočeni fantje, danes pa to več ni pravilo. Največji ponos kurenta so robci ki jih dekleta podarijo najlepšemu kurentu ki jih zaveže okrog pasu ali ježevke.
Pust v Cerknici
Cerknica je mesto kjer so se pustne prireditve tradicionalno odprle s slavnostnim prevzemom oblasti in odprtjem razstave. 23. februarja na debeli četrtek so Butalci organizirali prevzem oblasti po pravilih. Povabili so župana Občine Cerknica Marka Ruparja ki je Butalcem predal oblast za teden dni. Prevzem oblasti in začetek pusta so v Cerknici opravili s tradicionalnim žaganjem babe ki ni resnična baba ampak lesen hlod. Pustni čas v Cerknici označujejo tudi tradicionalne aktivnosti kot so: farbanje mulcev, žaganje babe, prižiganje pustnega ognja, izstreljevanje salv in veselo rajanje. Butalci, coprnice, žabe, polhi in ostale maske veselo vzklikajo novemu Županu in dejstvu da se je Cerknica za en teden spremenila v Butale.
Laufarija v Cerknem
Laufarija v Cerknem je tradicionalni pustni običaj ki je močan element lokalne identitete te občine in njenih prebivalcev. Skupina "laufarjev" šteje 25 likov in se med seboj odlikujejo po lesenih maskah ki jih nosijo. Začne se prvo nedeljo po novem letu in traja do pustnega torka ko simbolično kaznujejo Pusta in tako preženejo zimo in dočakajo pomlad. Laufarija je ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji in se prenaša iz roda v rod.
Kdo so laufarji?
Laufarji so skupina pustnih mask iz Cerknega ki se pojavijo prvo nedeljo po novem letu in se število povečuje vse do Debele nedelje. Nosijo lesene maske in tečejo po ulicah. Poleg tega obstajajo tudi druge pustne običaje in maškarade po Sloveniji kot so Zmajev karneval v Ljubljani, Istrski karneval ob morju, Pustovanje v Mariboru in Prešerni karneval v starem Kranju.
Zmajev karneval
Zmajev karneval je tradicionalni karneval ki se vsako leto odvija v Ljubljani na karnevalsko soboto. Vključuje veliko karnevalsko parado ki poteka po mestnih ulicah in zabavni program na Kongresnem trgu. V paradi lahko vidimo različne barvite sheme, vključno z tipičnimi maskami iz poganskih ljudskih tradicij kot so kurenti, laufari in morostari. Ta manifestacija je edinstvena priložnost da se seznanimo z lokalno kulturo in tradicijo Ljubljane.
